VPLIV NEVIDNIH UČINKOV SVETLOBE NA IZBOLJŠANJE ZDRAVJA IN POČUTJA

Uvod

Barve in svetloba kot pojav celotnega vidnega sveta niso samo predmet preučevanja fizike ali psihologije, pač pa umetnosti, tehnike, sociologije, ekologije itd. Znanost o barvah in svetlobi, ki sodi v najnovejše znanstvene veje in je tipičen primer interdisciplinarnega raziskovalnega področja.

Temelje v tej znanosti sta postavila Wilhelm Ostwald in Max Lüscher, kasneje pa A.H. Munsell, ki prvič postavljatrodimenzionalni sistem barv.

Vzporedno z fizikalnimi raziskavami barv in svetlobe se razvijajo tudi fiziološke teorije, ki mejijo na področje psihologije. Končna utemeljitelja psihologije barv sta bili D. Katz in K Büchler.

Večpomenska uporabnost znanosti o barvah in svetlobi je obogatila tehnološke in praktične orientacije s koriščenjem barv v arhitekturi javnih in poslovnih prostorov,  kulturnih in izobraževalnih ustanov, centrov dobrega počutja, pa tudi v sektorju doma. Interdisciplinaren pristop k obravnavi barv in svetlobe odpira neslutene možnosti k uporabnim vrednostim. Z domišljeno in tehnološko izvedljivo kombinacijo prostora, svetlobnih teles, barv in intenzitete svetlobe lahko dosežemo pozitiven učinek na zdravje in življenje ljudi, ter s tem zavidljivo dvignemo kvaliteto bivanja.

Že pred tisočletji so v starih kulturah vedeli, da sonce ni samo vir svetlobe, pač pa vir življenja za vsa živa bitja. Svetlobo in barve so uporabljali za različne oblike zdravilstva in bili pri tem dokaj uspešni. Biološki učinki svetlobe so odraz ravnovesja med okoljem, energijo in posamezniki, kajti znano je, da svetloba igra glavno vlogo pri bioloških ciklusih žive narave. Svetloba vpliva na naše notranje biokemijske reakcije, hormone, kognitivne aktivnosti in počutje, zato lahko trdimo, da je fiziološko in psihološko ravnovesje človekovega telesa in duha v direktni soodvisnosti z učinkovanjem svetlobe in barv.

Jedro

Z uporabo premišljenih kombinacij prostora, osvetlitve in intenzitete svetlobe, sofisticirane kromoterapije in fotobiomodulacije je možno doseči pozitivne učinke tudi na zdravje. Oko in optični sistem pri ljudeh pretvarja svetlobo v nevrološki input, ki deluje na temeljno hormonsko – biokemično os našega telesa: možgane (zapleten in ne dovolj raziskan kompleks s hipotalamusom, hipofizo, češarika in ARAS) – šćitnico – nadledvične žleze – spolne žleze, iz tega sistema pa sledi zapleten output hormonsko – biokemičnih reakcij. Zelo poenostavljeno s pojavom svetlobe telesna temperatura in krvni pritisk naraščata. Prav tako naraščata tudi adrenalin (glavni aktivacijski hormon) in kortizol (glavni stresni hormon). Nivo melatonina pada, narašča pa noradrenalin, ki aktivira avtonomni nervni sistem.

Moderna kromoterapija bazira na sistemskem učinku svetlobe in barv. Dognano je, da svetloba blizu rdeči deluje na ključne elemente celičnega metabolizma. Vpliva na potek celičnega dihanja, ter spodbuja tvorbo ATP. To je osnova fotobiomodulacije, kar je pravzaprav uravnavanje celičnih procesov s pomočjo natančno določenih svetlobnih režimov. Ugotovljeno je, da naše telo »filtrira« sebi lastno frekvenco barve iz sončnega spektra, s čimer izboljšuje porušeno telesno ravnovesje.

Metoda zdravljenja s kromoterapijo uporablja vidni del elektromagnetnega spektra. Svetloba je energija, fenomen barve pa produkt interakcije energije in snovi. Barve generirajo električne impulze in magnetne tokove, ki so primarni aktivatorji biokemijskih in hormonskih procesov v človekovem telesu. Tako je za barve dognano, rdeča deluje aktivacijsko, stimulativno, regenerativno; zelena vpliva na ravnovesje funkcije telesa in možganov; oranžna je naravni antidepresiv in nas stimulira v kreativnosti; modra sprošča živčevje in emocionalne tenzije oz. deluje antistresno itd…

Zaključek

Kadar govorimo o sodobni svetlobno-barvni rešitvi osvetlitve različnih ambientov, vedno mislimo nafunkcionalno barvo. Pri tej je krucialnega pomena količina svetlobe, njena razporeditev v funkciji časa in prostora, kompozicija njenega spektra, vse skupaj pa je seveda odvisno za katere specifične specialistične uporabne namene gre.

Podjetje Intra lighting skupaj z raziskovalno skupino Alpha programme aktivno vključuje tovrstna dognanja v svoje svetlobne rešitve. Inovacija se lahko začne le z dobrim razumevanjem potreb uporabnika.

Članek sofinanciral: